Vas Zavrh ima okoli 209 prebivalcev in spada med manjše vasi v okolici Ljubljane. Kmetija Mis se razprostira po vzpetini vasi Zavrh, v neposredni bližini priljubljenega izhodišča za vzpon na Šmarno goro. Na eni strani je bogato poraščen hrib z gozdom, skozi katerega teče potok Mlake, na vzpetini pa skrbno obdelani travniki. Ponos vasi pa je prav gotovo rojstna hiša Jakoba Aljaža, velike osebnosti slovenskega planinstva in Matjaževa jama.
Kmetija ima tristo letno tradicijo v katero je vsak rod vnesel nekaj svojega, vedno z željo po novem in boljšem. Danes je glavna dejavnost prireja mleka, ki temelji na znanju in predanem odnosu do vzreje krav molznic. Osnovni cilj krmljenja in prenove hlevov je BOLJŠE POČUTJE ŽIVALI. Odpravili so skoraj vse stresne dejavnike in že dolga leta tako lahko vidite krave, ki se ob prvi spomladanski otoplitvi že pasejo na komaj ozelenelih travnikih ob Misovi kmetiji. Ker se govedo prosto pase na pašnikih, je mleko odličnega okusa, vrhunske kakovosti, primerno za pitje kot tudi za pripravo svežih mlečnih napitkov in jedi.

 

Namesto predelave mleka specializacija v prirejo

Razvoj kmetije ni delo le enega rodu in tudi za Misovo kmetijo lahko napišemo, da je vsak rod prinesel nekaj novega in boljšega. Mama Milena in oče Martin sta dolga leta razvijala kmetijo, ki je bila že prej usmerjena predvsem v prirejo mleka, ki so ga tudi predelovali, saj so imeli trg dobesedno pred pragom – Ljubljano in Šmarno Goro, ki je znamenita in nadvse pogosto obiskana izletniška točka. Dobre možnosti za prodajo domače skute, smetane in drugih mlečnih izdelkov so jim, tako kot mnogim drugim kmetijam, uničili trgovci, ki so začeli, koncentrirati ponudbo ter zniževati ceno. Tomaževa mama Milena in oče Martin sta, ko sta ugotovila, da ni več dobička, predelavo mleka opustila in skupaj z sinovoma Tomažem in Matijo zgradila nov, sodoben hlev za prosto rejo krav molznic. Slednjega so do danes že trikrat prenovili. Prenove hleva pa niso bile usmerjene le v povečevanje staleža, ampak tudi v boljše počutje živali. Ena od izboljšav je bila, da so povečali ležalne bokse in zgradili nove pregrade. Dobro vpeljano kmetijo je

Tomaž od staršev prevzel pred nekaj leti in zdaj so končali še zadnjo obnovo hleva, ko so zgradili namenski hlev za vzrejo plemenskih telic. V njem so uredili poseben prostor za presušene krave, ki jim pri prehrani posvečajo največjo pozornost, saj je od pravilne prehrane v času presušitve odvisna mlečnost v celotni laktaciji.

 

Stavimo predvsem na znanje

Tomaž spada danes med vrhunske rejce tako po znanju kot po mlečnosti krav. Vzreja 140 glav goveda črno-bele pasme, od tega je 80 krav molznic. Povprečna mlečnost krav je prek 11.000 kilogramov mleka v laktaciji, z visoko vsebnostjo beljakovin in maščob. Takšne rezultate pa dosegajo tudi zato, ker vsakdan skrbno opazujejo prav vsako žival, tako da sproti preprečujejo stresne dejavnike, ki bi lahko poslabšali počutje živali in posledično znižali prirejo mleka, povzročali težave pri plodnosti in drugo. Takoj, ko trava spomladi ozeleni odženejo živali na »rekreacijo« – kot paši pravi Tomaž.
Krmo večinoma pridelajo doma. Vse več zemljišč imajo zasejanih z lucerno, saj ta v obroku vpliva na višjo vsebnost beljakovin in maščob, pa tudi na višjo mlečnost krav.

 

Še večji uspehi po vstopu v EU

Dosežena prireja je torej delo več generacij na različnih področjih, tudi ob pomoči strokovnih služb. Vedno so skrbeli za svoje izobraževanje ter v ta namen obiskovali kmetije po Evropi in Ameriki. Kot pravi Tomaž, je kmetija po vstopu Slovenije v Evropsko unijo še bolj napredovala, saj so resno vzeli opozorila strokovnjakov o možnem poslabšanje ekonomskih razmer za kmetovanje. Skupaj z nekaterimi drugimi rejci je Tomaž povečal prirejo, dvignil storilnost na raven evropskih kmetij in pričakoval evropsko ceno. Tega mu obstoječe organizacije, ki so skrbele za odkup kmetijskih pridelkov, niso zagotovile, zato je eden od ustanovnih članov GPZ. Ta je v nekaj letih opravila veliko delo na področju organiziranja govedorejcev na rejskem, prodajnem in nakupnem področju.